Otvoritev festivala Glasbena Fabr'ka 2022

 

Solistki:
Rebeka Pregelj, sopran
Anja Šinigoj, mezzosopran

Dirigent:
Nenad Firšt

 

Tomaso Albinoni (1671–1751) – Remo Giazotto (1910–1998)
Adagio v g-molu

Giovanni Battista Pergolesi (1710–1736)
Stabat Mater
Stabat Mater Dolorosa
Cujus animam gementem
O quam tristis et afflicta
Quae moerebat et dolebat
Quis est homo - Pro peccatis suae gentis
Vidit suum dulcem natum
Eja mater fons amoris
Fac ut ardeat cor meum
Sancta mater, istud agas
Fac ut portem Christi mortem
Inflammatus et accensus
Quando corpus morietur - Amen

 

 

Ko na koncertu poslušamo Adagio v g-molu, eno najbolj občutenih skladb iz obdobja baroka, takoj pomislimo na beneškega skladatelja Tomasa Albinonija, avtorja sonat, koncertov in simfonij, ki je bil za časa življenja tako priljubljen, kot sta njegova danes veliko bolj znana sodobnika Antonio Vivaldi in Arcangelo Corelli. Resnica pa je drugačna; po Albinonijevi smrti so pomemben del njegove zapuščine hranili v Saški državni knjižnici v Dresdnu. Ta je bila skoraj popolnoma uničena v bombardiranju ob koncu druge svetovne vojne. Nekaj let po tem je italijanski muzikolog Remo Giazotto, ki je v Dresdnu pripravljal katalog preostalih Albinonijevih del, odkril fragment njegove neobjavljene glasbe: le šest taktov in basso continuo počasnega stavka Sonate v g-molu. Giazotto je rekonstruiral in po navdihu baročnega sloga dokončal Albinonijev stavek ter ga leta 1958 izdal kot danes priljubljeni Adagio v g-molu.
Italijanski skladatelj Giovanni Battista Pergolesi je v svojem kratkem življenju ustvaril številne koncertantne, komorne in sakralne skladbe ter več oper, med katerimi je, tudi pri nas, največkrat uprizorjena Služkinja gospodarica (La serva padrona). Malo pred smrtjo se je Pergolesi preselil v frančiškanski samostan v Pozzuoliju, kjer je napisal svoja zadnja dela. Med njimi je tudi Stabat Mater, obsežna kantata za dva glasova in godala, napisana na besedilo krščanske himne iz 13. stoletja, ki opisuje trpljenje Marije, matere Jezusa Kristusa med njegovim križanjem. Nastala je po naročilu Reda vitezov Žalostne Matere Božje iz Neaplja, izvajali pa so jo med zasebnim bogoslužjem vsak petek v postnem času. A umetniški izraz in sporočilo Pergolesijeve Stabat Mater presega le cerkveni namen, za katerega je bila ustvarjena. To je ganljiva, globoko človeška slika žalujoče matere.
Nenad Firšt

 

Sopranistka Rebeka Pregelj je končala dodiplomski študij petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Barbare Jernejčič Fürst. Leta 2019 je prejela zlato plaketo na tekmovanju TEMSIG, prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski ter nagrado za najmlajšo finalistko na tekmovanju Seghizzi, lani pa je osvojila tudi prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v sodobnem samospevu Aegis Carminis. Nastopila je v vlogi Laurette (Puccini, Gianni Schicchi) in Suzane (Mozart, Figarova svatba) v koncertni izvedbi pod mentorstvom dirigenta Georga Pehlivaniana. Sodelovala je pri krstni izvedbi mladinske opere Damjana Močnika Všeč si mi ter sodobne miniopere Uspavanka v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Pripravila je recital v ciklu Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske in Glasba z vrtov Sv. Frančiška. Redno sodeluje s komornim godalnim orkestrom in godalnim kvartetom NOVA ter z italijanskim ansamblom baročne in renesančne glasbe Super Flumina Babylonis.

Mezzosopranistka Anja Šinigoj je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana maturirala iz klavirja v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Z učenjem petja je začela v razredu profesorice Tatjane Vasle in nadaljevala študij na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu profesorice Barbare Jernejčič Fürst. Prejela je več zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih TEMSIG, v Beogradu, Hercegnovem in Mariboru. Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v delih Mateja Kastelica in Federice Lo Pinto. Zaposlena je v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-instrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, baročnim orkestrom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in opernim orkestrom SNG Maribor.

Celjski godalni orkester je bil ustanovljen 12. maja 1945 kot sekcija Kulturno umetniškega društva Ivan Cankar. Dušan Sancin, profesor violine na Glasbeni šoli v Celju, je zbral 10 glasbenikov, ki so v polni Unionski dvorani zaigrali navdušeni množici. V začetku so nastopali predvsem na mitingih in drugih prireditvah, povezanih s koncem druge svetovne vojne, vendar so se hitro začeli pripravljati na koncertne nastope. 1. maja 1947 je imel orkester svoj prvi samostojni koncert. Sledila so okrajna, republiška in državna tekmovanja v Celju, Ljubljani in Beogradu, od koder se je orkester vrnil kot najboljši ljubiteljski sestav v tedanji državi. V letih od 1950 do 1954 so celjski godalci koncertirali v Celju, Mariboru, Trstu in Zagrebu, sodelovali v programih radijskih postaj in dobivali laskave ocene vodilnih glasbenih kritikov. Leta 1967 je orkester zaradi bolezni zapustil profesor Dušan Sancin, v naslednjih letih pa so ga vodili Stanko Pojavnik, Valter Ratej in Radovan Marvin. Leta 1988 je dirigentsko palico prevzel profesor Nenad Firšt. Ob 45. obletnici je orkester posnel ploščo z deli Tartinija, Vivaldija in Ipavca, v koncertni sezoni 1990/91 pa je prvič predstavil lastni koncertni abonma, ki obsega pet koncertov in je še danes redni način dela. V hotenju, da širše pokaže svoje delo, je orkester od leta 1988 gostoval po številnih krajih Slovenije in v tujini (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Velika Britanija, Italija, Nizozemska, nekdanja Jugoslavija). Ansambel redno sodeluje v programih Glasbene mladine Slovenije in Društva slovenskih skladateljev ter snema za RTV Slovenija in RAI. Z orkestrom so sodelovali vodilni domači in tuji solisti, med drugimi Tomaž Lorenz, Dejan Bravničar, Patricija Kopačinska, Andreja Zakonjšek, Irena Grafenauer, Aci Bertoncelj, Andrej Petrač, Wolfgang Panhofer, Hinko Haas, Bojan Gorišek, Matej Zupan, Boštjan Lipovšek, Luca Ferrini, Zoran Marković, Tibor Kerekeš ... in gostujoči dirigenti: Stojan Kuret, Marko Letonja, Borut Smrekar, Marko Vatovec in Mate Bekavac. Svoje skladbe so orkestru posvetili ugledni slovenski skladatelji Primož Ramovš, Ivo Petrić, Pavel Mihelčič, Dušan Bavdek, Peter Šavli, Luka Juhart in Nenad Firšt. Celjski godalni orkester uspešno predstavlja celjsko kulturno življenje v slovenskem in evropskem prostoru. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj, leta 1998 najvišje priznanje Mestne občine Celje, Zlati celjski grb, leta 2004 pa častni znak Občine Bled.

 

Nenad Firšt (Zagreb, 1964) se je po študiju kompozicije pri profesorju Danetu Škerlu in violine pri profesorju Roku Klopčiču na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani izpopolnjeval na mednarodnih tečajih za komorno glasbo in kompozicijo doma, na Madžarskem in v Franciji. Deloval je kot violinist zagrebškega godalnega kvarteta Sebastian, predsednik Glasbene mladine Slovenije in umetniški vodja Mednarodnega tabora Glasbene mladine Slovenije, zaposlen pa je kot vodja glasbene dejavnosti na Zavodu Celeia Celje in kot generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije. Od leta 1988 je umetniški vodja in dirigent Celjskega godalnega orkestra, od leta 1999 pa umetniški vodja Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje. Do sedaj je bilo na koncertih in festivalih v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji in Avstraliji predstavljenih več kot sto petdeset Firštovih solističnih, komornih in simfoničnih del. Kot violinist in dirigent je nastopal v večini evropskih držav, Aziji in ZDA ter posnel dvajset plošč, z svojimi skladbami pa je poleg dveh avtorskih CD-plošč v seriji “Ars Slovenica” prisoten še na tridesetih ploščah uglednih domačih in tujih umetnikov in ansamblov. Za svoje delovanje je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado, Prešernovo nagrado občine Celje, nagrado Prešernovega sklada 2009 (za skladateljski opus) in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev 2019 (za zaokroženi godalni opus). Od leta 2010 je predsednik Društva slovenskih skladateljev.